Energetska prenova pomeni, da hiši zmanjšate toplotne izgube in šele nato poiščete učinkovitejši vir ogrevanja. Pri starih hišah je najpogostejša napaka obraten vrstni red: nova toplotna črpalka ali kotel, dimenzioniran za neizolirano hišo, ki po izolaciji deluje predimenzionirano in manj učinkovito.
Vodič povzema, v kakšnem vrstnem redu se lotiti del, kaj je smiselno izvesti skupaj in na kaj paziti, da po prenovi ne dobite vlage in plesni. Zneske subvencij in zahtevane debeline izolacije podrobno opisuje vodič Eko sklad 2026: subvencije za prenovo hiše.

Kje hiša izgublja toploto
Toplota uhaja skozi vse dele toplotnega ovoja: streho ali strop proti podstrešju, zunanje stene, okna in vrata, tla proti terenu ali neogrevani kleti ter s prezračevanjem. Delež posamezne poti je pri vsaki hiši drugačen, zato je smiselno začeti z oceno stanja:
- energetski pregled ali vsaj brezplačen nasvet energetskega svetovalca mreže ENSVET pri Eko skladu,
- energetska izkaznica, če jo hiša že ima (vsebuje tudi priporočila za izboljšave),
- termografski posnetek v hladnem delu leta, ki pokaže toplotne mostove in netesnosti.
Priporočeni vrstni red ukrepov
- Najprej odpravite vlago. Izolacija na vlažnem zidu ne deluje in vlago zapre v konstrukcijo. Vzrok vlage v kleti ali pritličju poiščite in sanirajte pred fasado (vzroki vlage v kleti).
- Streha ali strop proti podstrešju. Pogosto najcenejši ukrep glede na učinek, posebej če je podstrešje neogrevano in je dovolj izolirati strop. Če menjate kritino, naj bo izolacija del istega posega (izolacija strehe in podstrešja).
- Okna in fasada skupaj. Nova okna naj se vgradijo v ravnino izolacije ali tik pred fasado, da se stik okna in izolacije izvede brez toplotnega mostu. Okna, vgrajena nekaj let pred fasado, je pogosto treba dodatno obdelati (cene fasade).
- Tla proti terenu ali strop kleti. Izolacija stropa neogrevane kleti je razmeroma preprosta; tla na terenu se praviloma izolirajo le ob celoviti prenovi pritličja.
- Prezračevanje. Po zamenjavi oken je hiša bistveno bolj zrakotesna. Določite, kako boste zračili: redno ročno zračenje ali prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote.
- Ogrevanje na koncu. Ko so izgube manjše, se toplotna moč ogrevalnega sistema določi za novo stanje. Tako je naprava manjša, cenejša in deluje bolj učinkovito.
Katera dela izvesti skupaj
| Delo | Izvedite skupaj z | Zakaj |
|---|---|---|
| menjava kritine | izolacija strehe, strešna okna, žlebovi | en oder, en poseg v streho, manj stikov |
| fasada | okna, police, senčila, napušči | stik okna in izolacije brez toplotnih mostov |
| izolacija podnožja | hidroizolacija in drenaža ob temeljih | izkop ob hiši se opravi enkrat |
| nova okna | načrt prezračevanja | preprečite kondenzacijo in plesen |
Kako se izogniti plesni po prenovi
Plesen se po prenovi najpogosteje pojavi, ko so nova okna bistveno bolj tesna od starih, stene pa še niso izolirane. Notranja površina zunanje stene ostane hladna, vlaga iz zraka se na njej kondenzira, pogosto v kotih in za omarami. Zato:
- okna in fasado po možnosti izvedite v isti sezoni,
- po menjavi oken zračite večkrat na dan na kratko (prepih), namesto da okna puščate priprta,
- pri vgradnji oken zahtevajte, da je stik okna s steno na notranji strani parozaporen, na zunanji pa paroprepusten (»znotraj bolj tesno kot zunaj«),
- pri notranji izolaciji sten se posvetujte s strokovnjakom; napačno izvedena povzroča kondenzacijo v steni.
Kaj zahteva Eko sklad
Za kredit po javnem pozivu 87OB26 (fiksna obrestna mera 1,2 %, odplačilna doba do 10 let) Eko sklad pri ukrepih na toplotnem ovoju zahteva naslednje:
- okna in vrata s toplotno prehodnostjo Uw največ 1,0 W/(m²K),
- izolacijo fasade z razmerjem λ/d največ 0,200 W/(m²K),
- izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru z razmerjem λ/d največ 0,140 W/(m²K).
Razmerje λ/d pomeni toplotno prevodnost materiala, deljeno z debelino v metrih. Pri materialu z λ = 0,035 W/(mK) to pomeni vsaj 17,5 cm na fasadi in 25 cm na strehi. Stavba mora biti legalna, naložba pa ob oddaji vloge za kredit še ne sme biti zaključena. Nepovratne spodbude po pozivu 126SUB-OB26 opisuje vodič o subvencijah.
Primer: hiša iz 70. let
Tipična enodružinska hiša iz 70. let ima opečne zidove brez izolacije, lesena okna z dvojno zasteklitvijo, neizoliran strop proti podstrešju in pogosto salonitno kritino. Smiseln načrt prenove po fazah je:
- pregled stanja in nasvet ENSVET, preverjanje legalnosti in morebitnega azbesta (kako prepoznati salonit),
- sanacija vlage v kleti ali pritličju, če je prisotna,
- zamenjava kritine z izolacijo strehe ali izolacija stropa proti podstrešju (Krovstvo Celje ali Krovstvo Novo mesto za lokalne krovce),
- okna in fasada v isti sezoni,
- po eni ogrevalni sezoni z novim ovojem izbira in dimenzioniranje novega ogrevanja.
Tak vrstni red omogoča, da vsak naslednji ukrep upošteva rezultate prejšnjega in da se nobeno delo ne ponavlja.
Energetska izkaznica
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in priporočili za izboljšave. Pri prenovi ni pogoj za izvedbo del, je pa koristna kot izhodišče, ker pokaže, kateri deli ovoja so najšibkejši. Po celoviti prenovi nova izkaznica dokumentira izboljšanje, kar je uporabno ob morebitni prodaji ali oddaji.
Najpogostejše napake
- nov ogrevalni sistem pred izolacijo, dimenzioniran za staro stanje,
- izolacija brez predhodne sanacije vlage,
- okna, vgrajena brez načrta za stik s poznejšo fasado,
- pretanka izolacija »za zdaj«, ki je kasneje ni mogoče smiselno nadgraditi,
- zaključena dela pred oddajo vloge za kredit ali subvencijo.
Okvirne stroške posameznih del in primer izračuna za celotno hišo najdete v vodiču Koliko stane prenova hiše.
Opišite projekt v treh korakih. Povpraševanje je brezplačno in nezavezujoče, pregleda ga upravljavec portala.
Pogosta vprašanja
Kaj se pri energetski prenovi najbolj splača?
Pri večini starih hiš izolacija strehe ali stropa proti podstrešju, nato fasada z okni. Natančen vrstni red za vašo hišo pokaže energetski pregled ali nasvet svetovalca ENSVET.
Ali najprej menjam okna ali fasado?
Najbolje oboje v isti sezoni. Če okna zamenjate prej, jih vgradite tako, da bo stik s poznejšo izolacijo mogoče izvesti brez toplotnega mostu, in redno zračite, da se izognete plesni.
Kdaj zamenjati ogrevanje?
Po izolaciji. Takrat je toplotna izguba hiše manjša in naprava je lahko manjša, cenejša in bolj učinkovita.
Kakšna okna zahteva Eko sklad?
Po pozivu 87OB26 morajo imeti nova okna in vrata toplotno prehodnost Uw največ 1,0 W/(m²K).
Viri
- Eko sklad – Javni poziv 87OB26, čistopis 20. 5. 2026 (ukrepi D, tehnične zahteve) (dostop 23. 10. 2026)
- Eko sklad – Energetsko svetovanje ENSVET
Vodič je informativne narave in ne nadomešča nasveta projektanta, pooblaščenega strokovnjaka ali pristojnega organa. Cene so okvirne in izhajajo iz navedenih javnih cenikov.